Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Od lojalnosti slovenskega kupca je odvisno, v kakšni kondiciji bo domača proizvodnja hrane

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

7. november 2017

besedilo: Renata Lovrak, foto: Anže Petkovšek

Od lojalnosti slovenskega kupca je odvisno, v kakšni kondiciji bo domača proizvodnja hrane

Zapisano pod Novice

Mag. Dejan Židan, zapriseženi zagovornik slovenske hrane, si želi, da bi shemo Izbrana kakovost razširili na še več prehranskih izdelkov.

Razložite kar najbolj preprosto: zakaj bi raje kupili mlečni izdelek z oznako Izbrana kakovost kot kakšnega drugega?
Ker vem, od kod je surovina, iz katere je narejen izdelek, in mi ni treba razmišljati, s katerega konca sveta prihaja, saj vem, da je iz Slovenije. Kot drugo vem, da je proizvod narejen po standardih, ki so celo višji od običajnih. In kot tretje, poleg vseh kontrol, ki jih izvajajo tako proizvajalci kakor tudi državni organi, imamo v sklopu certifikata Izbrana kakovost še tretjo kontrolo ‒ akreditacijsko. Vsi ti trije elementi so tisto, kar me prepriča.

Ali vi in vaša družina kupujete samo slovenske prehrambne izdelke, če so ti na voljo?
Vsekakor. Pri tem pa moram povedati, da se mora število izdelkov z znakom Izbrana kakovost čim prej povečati, saj ne kupujemo le mlečnih in mesnih izdelkov. Želim si, da bi v trgovini dobil kruh, ki bo imel slovenskega smeška, ker bo to dokaz, da je tudi pšenica, iz katere je kruh narejen, pridelana v Sloveniji. To mi veliko pomeni. Prav tako si želim kupiti jabolko ali pa korenček s smeškom, da bom vedel, da je od slovenskega kmeta.

Kako kakovostna je glede na svetovne razmere slovenska hrana, ki jo pridelamo ali predelamo?
Za Slovenijo je značilno, da hrano še vedno pridelujemo na bolj naraven in klasičen način, kar za proizvajalca pomeni tudi dražji način. Zame kot potrošnika je to čudovito, ker proizvajalci ne eksperimentirajo na meni, držijo se tehnologij, ki so dokazano dobre, ki so skozi desetletja kontrolirane, zato se jaz in moja družina počutimo bolj varne.

Kako vidite kmetijsko in živilskopredelovalno industrijo pri nas? Je na primer sejem Agra reprezentativna slika panoge?
Sejem je videti nekoliko bolje, kot je danes stanje v kmetijstvu, saj se na sejmu ne vidi vse, kar nam je letos povzročila narava z ujmami. Imeli smo zmrzal, točo, zaporedne vročinske valove. Vse to je zelo velik pritisk na slovensko poljedelsko proizvodnjo, tudi na živinorejsko, na gozdove in na slovensko morje. Vendar nič od tega ni razlog, da bi obupali. Zavedati se moramo, da se da prilagoditi in da je marsikje drugje huje kot pri nas, čeprav je to slaba tolažba. Na sejmu pa opažam še nekaj, kar me navdušuje: v ozadju poteka investicijski val, kar so mi v pogovorih povedali prodajalci opreme za kmetijstvo, gozdarstvo, prehransko industrijo, saj se nakupi kar vrstijo. Še bolj me navdušuje to, da smo Slovenci izgubili strah pred tujino. Tujine se ne bojimo več, ampak jo želimo osvajati. Ne bojimo se Kitajske ali Rusije, da nas bosta osvojili, ampak mi želimo osvojiti njih. To razmišljanje, da smo dovolj dobri, da zmagujemo tudi na tujih trgih, je značilnost zmagovalcev. In prehranski sektor bo zmagovalec.

Image #0

Prav na sejmu AGRA ste gostili kitajskega kmetijskega ministra Han Changfuja. Kaj je bila glavna tema vaših pogovorov?
Formalno smo se srečali, ker je Slovenija že nekaj let aktivna v pobudi 16+1, pri sodelovanju vzhodno- in srednjeevropskih držav in Kitajske. Gre za egoističen cilj Slovenije, saj želimo, da je internacionalizacija našega gospodarstva razpršena. V prihodnje si ne želimo biti odvisni samo od enega, drugega ali tretjega trga. Dejstvo je, da se bo tudi v prihodnje gospodarstvo gibalo ciklično, nekje bodo krize, nekje bo konjunktura, zato nameravamo razpršiti tveganja. Kitajska razmišlja podobno. Jasno je, da Kitajska ni naš glavni trg, je pa eden od dobrih trgov. Pred desetimi leti smo ustvarili 60 milijonov izvoza, do lani smo to številko pomnožili 4,5-krat in izvoz povečali za 83 odstotkov. Znotraj tega je pomembna tudi proizvodnja hrane, za katero je glavni trg vedno domača država. Mi še vedno tri četrtine izdelkov, ki jih proizvedemo, prodamo doma. In od lojalnosti slovenskega kupca je odvisno, v kakšni kondiciji bo domača proizvodnja hrane. Vendar s tem, ko iščemo dodatne trge, prvič, proizvajalce hrane prisilimo, da še več razmišljajo o novih izdelkih in o visoki kakovosti sedanjih, od česar imamo korist slovenski potrošniki, in drugič, zmanjšamo pritisk domačih kupcev, zlasti trgovin na slovenske proizvajalce. In to nam uspeva.

Kitajska je primer, kako je slovensko kmetijsko ministrstvo upoštevalo želje slovenskih proizvajalcev. Mlečna industrija nas je prosila, da ji z izvoznimi certifikati odpremo pot do tja, ker Kitajsko vidijo kot potencialni trg. Ni bilo preprosto, to je bil dolgoleten proces, učili smo se in ugotovili, da če se potrudimo, tudi zmoremo. Zdaj odpiramo še druga področja. Največja zgodba o uspehu na kitajskem trgu so trenutno posamezne slovenske vinske kleti. Kitajska ima res več kot milijardo in tristo milijonov prebivalcev, vendar niso vsi potrošniki naših proizvodov. Je pa tudi na Kitajskem del potrošnikov z visokimi prihodki, ki se ne ozirajo na ceno in zahtevajo kakovost in še kaj več. In mi imamo take proizvode. Tako so slovenske vinske kleti ugotovile, da če določijo asortiment proizvodov visoke kakovosti, se potrošniki navadijo na posamezne sorte vina in s tem nastanejo zelo dobri kupci. S kitajskim kmetijskim ministrom sva tudi osebno postala prijatelja, korektno sodelujeva, prisotno je razumevanje in partnerstvo. Zelo jasno je povedal, da imamo v Sloveniji celo paleto visokokakovostnih in cenovno visoko umeščenih proizvodov. Za te izdelke je Kitajska pravi ciljni trg, ki ga lahko izkoristimo.

Vsi članki