Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Čas je za užitke

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

8. junij 2017

Maja Kalan, Renata Lovrak

Čas je za užitke

Zapisano pod Zdravje, sladoled, užitek, planica

Ob vse toplejših dnevih, ki prihajajo, smo v Ljubljanskih mlekarnah pripravili pogovor o užitkih z dr. Darjo Kobal Grum, redno profesorico obče psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Zakaj so užitki pomembni za nas?
Užitki so za človeka zelo pomembni, teoretično bi brez njih lahko preživeli, toda življenje bi bilo dolgočasno, brezčutno, monotono; vedno težimo k temu, da bi kaj dobrega pojedli, popili, preživljali čas v prijetni družbi, skratka, težimo k temu, da bi se imeli lepo.

Ali so užitki lahko tudi naša motivacija?
Psihološko gledano so to motivatorji, a so še globlje vgrajeni v našo psihofizično delovanje. Preprosto si ne moremo predstavljati življenja in vstopanja v odnose, v vsakodnevne situacije brez tega fenomena. Zelo v grobem lahko rečemo celo, da je užitek že samo ugodje. Tudi živalski svet je nagnjen k teženju k ugodju in izogibanju neugodju.

Image #1

Ob zaključku smo z gosti delili tudi ultimativni užitkarski privilegij, ki ga dobro poznajo sodelavci Ljubljanskih mlekarn: »sladoled izpod stroja«, to je sladoled, ki še ni globoko zamrznjen pri -40 stopinjah in zaradi svoje mehke strukture ponuja posebno doživetje.

Ko govorimo o užitkih v prehrani, je pomembno biti dovolj drzen, da poskusiš nekaj novega. Kakšni ljudje so pripravljeni izbrati nov okus?
Veliko vlogo igra socialno okolje, najprej naša primarna družina, nato pa širše. Ko smo pred začetkom klepetali, smo ugotovili, da Slovenci v primerjavi z drugimi narodi nismo pretirano veliki potrošniki sladoledov. To pomeni neko kulturno razliko. Čisto individualno psihološko pa obstajajo ljudje, ki imajo t.i. neofobijo, strah pred poskušanjem novih jedi. To je lahko povezano s konstantno, enako, enolično hrano v mladosti ali pa s slabo izkušnjo iz preteklosti ob poskušanju nečesa novega.

Obstajajo knjige, ki govorijo o tem, kako je raznolikost jedi pomembna za razvoj otroka. Daleč od tega, da bi bilo dobro, da bi otroku ponujali na primer samo zelenjavo, najprej svetlo, nato temno, šele nato meso ali pa sploh nikoli mesa, nasprotno, zagovarjajo celo, da bi otroku morali ponuditi tudi različne začimbe, da s tem širi spekter poznavanja, razširi svoje obzorje.

Image #0

Ali je užitek lahko tudi eden od ključev do zdravja? Če ves čas jem zdravo hrano in mi ta morda ne prinaša posebnih užitkov, ali pa jih prinaša zelo malo, najbrž to ni nujno najbolje …
Tukaj je več plati. Prva je tale: skoraj sto let stara raziskava je pokazala, da hospitalizirani otroci, ki so jedli zelo slabo, nezdravo hrano, so po tem, ko se jim je zdravje izboljšalo in se jim je ponovno vrnil apetit, samodejno posegli po bolj zdravi hrani. To pomeni, da je naš organizem naravnan k zdravemu prehranjevanju.
Po drugi plati so raziskave pokazale tudi, da če se pregrešimo, ta užitek deluje kot neke vrste varovalni faktor pred poškodbo, boleznijo, neugodnim počutjem … Pred desetletji je zelo znan psiholog naredil raziskavo v zvezi s kajenjem. O tem sicer ni ravno priporočljivo govoriti, ampak ugotovil je, da ljudje, ki so uživali v kajenju, so manj pogosto zbolevali za boleznimi, povezanimi s kajenjem, kot tisti, ki so ob kajenju doživljali občutke krivde.

Kje smo Slovenci, ko gre za užitek? Kaj je za nas največji užitek?
Slovenija je danes del globalizacije. Če pogledamo televizijske oddaje, je na primer kar nekaj novih oddaj, ki promovirajo kuhanje, spoštljiv odnos do hrane, do jedi, njihove priprave - tega pred leti ni bilo. V mojem otroštvu to na primer ni veljalo kot vrednota, niti v mojih študentskih časih študenti nismo kuhali. Danes pa je veliko mladih, ki uživajo v tem, prirejajo večerje za svoje prijatelje, kaj skuhajo, se ob tem družijo … Odnos se spreminja v nekaj bolj pozitivnega.

Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na FF UL. Po končanem študiju psihologije v Ljubljani je svojo študijsko pot nadaljevala na Univerzi Louis Pasteur v Strasbourgu in na Univerzi v Bristolu, podoktorsko pa na Portland State University v Oregonu. Na filozofski fakulteti je nosilka predmetov, kot npr. Motivacija in emocije, Psihologija prehrane, Psihologija vsakdanjega življenja. Kot gostujoča profesorica je predavala v Španiji, na Madžarskem in na Japonskem.

Vsi članki