Ljubljanske mlekarne - Tradicija - Skrb - Zanesljivost Škodljivo opletanje z znanostjo

Smo vodilna mlekarna v Sloveniji, kjer spreminjamo mleko in druge darove narave v sveže in okusne izdelke za zdravje in užitek vseh generacij.

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

Pravno obvestilo V redu

23. januar 2017

besedilo: Alja Učakar, Maja Kalan, foto: Matej Kolaković, iStock

Škodljivo opletanje z znanostjo

Zapisano pod Znanost in okolje

Če so proizvajalci z zakonodajo omejeni pri tem, kaj lahko napišejo na svoje izdelke, je svetovni splet, vključno z mediji, poln trditev, katerih verodostojnosti ne preverja nihče.

Pred desetletji ni bilo dvoma o koristnosti mleka in mlečnih izdelkov, v zadnjih nekaj letih pa se skupaj z boljšim dostopom do informacij pojavlja vedno več trditev ali kar celih teorij, ki temu nasprotujejo. Trditve smo preverili in jih potrdili, ovrgli ali pa umestili v ustrezen kontekst, pri tem pa sta nam pomagali direktorica proizvodnega obrata Ljubljanskih mlekarn Irena Kopitar in vodja razvoja Mateja Juvančič.

»Slovenske mlekarne mleko uvažajo iz tujine.«

V Ljubljanskih mlekarnah so vseh 190 milijonov litrov mleka, kolikor so ga predelali v letu 2016, odkupili izključno od več kot dva tisoč kmetov oziroma zadrug po Sloveniji. V naši državi pridelamo presežke mleka, kar pomeni, da ga del celo izvozimo. Mlekarne izvor mleka v izdelku dokazujejo na dva načina: z lastnimi oznakami in neodvisnimi certifikati. V obeh primerih mora mlekarna zagotoviti resničnost trditev na embalaži, te pa so pod drobnogledom presojevalcev in inšpektorjev.

Image #0

Tako je imelo na primer Alpsko mleko Ljubljanskih mlekarn že doslej na embalaži lastno oznako »100-odstotno slovensko«, po novem pa ima tudi zeleno-rjavo nacionalno označbo »izbrana kakovost«. Ta dokazuje, da je izdelek del nacionalne sheme ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vse izdelke, ki so certificirani v okviru sheme izbrana kakovost, veljajo natančno predpisani pogoji porekla, mikrobiološke kakovosti in svežine mleka; časovno je določena celo pot od pridelovalca do predelovalca.

»Mleko je za teličke, ne za ljudi.«

Ministrstvo za kmetijstvo je za projekt Lokalna kakovost pripravilo pogovor z Ireno Rogelj, profesorico za mlekarstvo in prehrano na biotehniški fakulteti. Rogljeva pojasnjuje, da je stroka še vedno enotna v prepričanju, da je mleko popolno živilo, ki uživalcu zagotavlja cel spekter hranilnih snovi. Z njim namreč zaužijemo tako beljakovine kot maščobe in tudi vse vitamine in minerale, povrhu pa vse to v naše telo vstopi v posrečeni kombinaciji, ki jo lahko zelo dobro izkoristimo. »Mleko je izvrsten vir kalcija. To ne drži samo zato, ker je v njem veliko kalcija, temveč še bolj zato, ker je naše telo sposobno kalcij iz mleka še posebej dobro izkoristiti. Zakaj? Ker sta v mleku laktoza, ki niža pH v črevesju, in vitamin D, ki pospešuje absorpcijo kalcija v organizem, vsebuje pa tudi beljakovine in druge minerale, ki so prav tako pomembni za zdravje kosti. Prav prisotnost različnih sestavin v mleku je razlog, da se posamezne učinkovine tako dobro izkoristijo,« je o mleku še dejala Rogljeva. V prejšnji izdaji Mlekarskih novic smo nekaj vprašanj o mleku zastavili tudi Nadi Rotovnik Kozjek, zdravnici slovenskih olimpijcev, sicer pa vodji enote za klinično prehrano pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani. »Mleko vsebuje tudi vitamine A, D, E, B1, B2 in C ter številne minerale. Velik delež vode, dobra zastopanost sladkorjev, beljakovin, vitaminov, kalcija in drugih mineralov uvrščajo mleko v skupino živil, zelo primerno za vse, ki živijo aktivno in bi radi zavarovali svoje zdravje,« pravi Rotovnik Kozjekova. Pri tem poudarja koristnost beljakovine kazein, ki zaščitno vpliva na zobe, in posebej navaja primer posnetega čokoladnega mleka, ki ustreza priporočilom stroke klinične prehrane za regeneracijo po vzdržljivostni vadbi, saj vsebuje odlično razmerje hranil.

Image #1

»Predelano mleko ni dobro, ker vsebuje dodatke.«

Predelano mleko ne vsebuje nobenih dodatkov, gre za proces obdelave mleka, ki omogoča, da ga lahko hranimo dlje. Z visoko temperaturo se uničijo mikroorganizmi, zaradi katerih bi se sicer mleko hitro pokvarilo. Postopek predelave Alpskega mleka tako vključuje segrevanje mleka z direktno sterilizacijo, in sicer z vbrizgavanjem vroče pare pri 140 stopinjah ﹾCelzija za štiri sekunde. Cilj je, da je čas segrevanja čim krajši, saj le tako ohranimo dobre lastnosti mleka. Mleko gre v procesu obdelave še skozi postopke hlajenja, homogenizacije in aseptičnega pakiranja, vse skupaj pa zagotavlja higiensko neoporečnost in visoko kakovost. V mlekarno tako vstopi mleko v cisterni in iz nje odide v tetrapaku, skrivnostni »dodatki« pa so le neutemeljen mit.

»Homogenizirano mleko je neprebavljivo in škodljivo, saj maščobe v njem prehajajo neposredno v kri in se lepijo na žile.«

Razlika med homogeniziranim in nehomogeniziranim mlekom je v velikosti maščobnih kroglic v njem. Pri homogenizaciji mleko potisnejo skozi drobne šobe, da se velike maščobne kapljice razdrobijo na manjše. Ker so po tem postopku maščobne kapljice zelo drobne, se maščoba v mleku ne dviga več na površino. Homogenizirano mleko ni zato nič manj zdravo kot nehomogenizirano. Zaradi drobnih kapljic je kvečjemu še laže prebavljivo, maščobne kroglice pa, tudi če so zelo majhne, ne morejo skakati skozi črevesno steno in se nato lepiti po stenah ožilja, kot je pred leti že pojasnila Irena Rogelj v odzivu na enega bolj kontroverznih prispevkov o homogenizaciji.

 »Mleku brez laktoze dodajajo sladkor.«

Laktozo v izdelkih, ki so namenjeni potrošnikom z laktozno intoleranco, s pomočjo encimov razgradijo v enostavna sladkorja glukozo in galaktozo. Zaradi tega postopka dobi mleko bolj sladkast okus, nikakor pa to ne pomeni, da mu predelovalci karkoli dodajajo.

 Image #0

»Mleko vsebuje estrogen in je zato škodljivo.«

Raziskovalci ljubljanske veterinarske fakultete so dokazali, da uživanje kravjega mleka, ki vsebuje naravni estrogen, nima negativnih učinkov za zdravje. Raziskava je bila objavljena v strokovni reviji Journal of Dairy Science. V raziskavi so tudi do stokrat povečali naravno koncentracijo estrogena, pri tem pa ugotovili, da celo ob takšni vsebnosti ne bi imela učinka na uživalce.

Vsi članki